ŠKORNJI IZ ŠPANSKEGA USNJA
cordoba, daljna in sama (tam je mlekarica gina maria
fukala s konjem)! andaluzijski mečevalec se je izprsil in
opisal dogajanje z besedami konjederca. nož je pel. na
barcelonskem križišču je umiral pozlačen arabski pajek.
po obliki sem polimer: zanima me vse (razen lirike, lulik
in lokostrelcev). z električno liziko bom vedno kos lepoti,
vedno bom bos jezdil zadnjo besedo, poslednji dvom. v
idriji si bom z medom načipkal kosti v izbi iz mrzle pene.
transcendentalni pes se je v sanjah zbližal z gospodom
salvadorjem dalijem: sam samcat. z nebes me zavistno
zasleduje vneto božje oko: v ustvarjalnem zanosu sem
včeraj spregledal novico dneva, da se je v neki arabski
vasi ob polni luni skušal razstreliti borec rdečih brigad,
ki sliši na ime luis buñuel portolés. rešila ga je policija.
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Interpretativne zanke surrealizma so včasih videti kot oprimki, zauzdati pa se nezavedni konj vendar ne pusti ali pa se sploh ne zmeni za tovrstne poskuse zunanjih opazovalcev. Pesem se v koraku in maniri Danija de la Bedracha bosopeto pomika po (med)svetovnem zemljevidu, z enim očesom (ta celim?) pa pogleduje proti škornjem, tokrat iz španskega usnja, mogoče iz bikove ali telečje kože. Karkoli še povem o pesmi, je bolj o sebi kot o vsebini, v kateri se prepleta Bedračevo pesniško mnogosvetje z notranjimi prostori in brezčasji španskih surrealistično odetih konjev: pisatelja Cervantesa ter triperesne deteljice iz 30. let 20. stoletja: slikarja Dalíja in režiserja Buñuela v sozvočju s hrzajočim Lorco. Podobe, gibljive slike in glas Danija Bedrača. Cordoba, srečna, draga vas domača!
Čestitam,
Silvana
opa, dobro napisano.
hvala in lp,
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 06. 01. 2016 ob 17:45
- Prebrano 1000 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 257.77
- Število ocen: 8