O, ja
o ja
lahko bi
rad bi ti rešil življenje
te sredi neurja
izvlekel iz razbitin gorečega konca
pa te ni treba rešiti
in sapice komaj rahljajo ostrino
povsem gladkega popoldneva
rad bi ti skuhal čaj
iz listov puškina in lorce
a tako slastno srkaš mohito
z rezino limone
nacepil bi ti vsaj drva
za peč
pa mi sonce
kaplja
v oči
ko te gledam
in morje prinaša
vse te
steklenice
ki jih zjutraj pobiram
po plaži
da ne bi vznemirile kopalcev
s svojo
praznino
Takšen čaj iz listov Puškina in Lorce bi tudi meni dobro del v teh dneh, ko nimam navdiha. Krasna pesem, Y.
Lp
A
Želja po junaških dejanjih, ki jih ni moč narediti, deluje nekoliko donkihotsko, ampak ljubko in skrbno ... konec pesmi / obvarovanje pred praznino naplavljenih (vsakodnevnosti) / pa dokončno opravi z nezmožnostjo: je sploh še kaj bolj junaškega?
Čestitke,
Ana
Andrejka,
potem pa ti v 2016 želim veliko navdiha.
Čeprav to vsaj pri meni ni vedno dobro .. :)
Ana, hvala za besedo.
Si že v samem naslovu ponudil besedi, O, ja:)). Še kako se strinjam!
lp, ajda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 27. 12. 2015 ob 23:53
- Prebrano 1146 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 745.55
- Število ocen: 19