17. AVGUST
17. AVGUST
Tako globoko zdaj je tvoja dlan,
da več je moja roka ne doseže,
a spomin me nate večno veže,
današnji dan ostal je zaznamovan.
Sem sončnice ti zdaj prinesla,
veš tiste, ki cvete na našem polju,
kot so takrat, ko te je smrt odnesla,
proti neskončnemu obzorju.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Monika Čuš
- 13. 12. 2015 ob 09:57
- Prebrano 648 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175.75
