O TEM SEM HOTEL NEKAJ REČI
Če sem v sebi dober
in v duši poln nebeškega prebliska,
se moje okolje krepi
in sega daleč naokrog.
Tudi hudobnost drugih se umiri,
zato se mi približajo prijateljsko,
ker jih toplina
moje razširjene zavesti krepi.
Noč, ki je čas počitka
me pri izmučenem telesu
potrebnem spanja,
ne ohromi toliko,
da ne bi v meni bedela duša
in me po potrebi prebudila.
Vendar, da bi to opravila
mora biti dovolj čista,
da bi duh v njej bedel in me čuval.
Smisel bivanja v svojem telesu,
je duhovno pojmovati potrpežljivost,
ki nas uči ustvarjati ljubezen.
Le tako se stopnjuje ogenj srca do vsega,
česar se je ona dotaknila.
S potrpežljivostjo priti do ljubezni,
je začetek večnosti že v telesu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tomi
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!