Pa imejmo pesniški diskurz

naj se vidi koliko je

beseda vredna

v času hitenja

za materialnimi dobrinami

so večkrat besede edino

ki jih spregovorimo s prodajalko

ljudje v vrsti spredaj in za nami

ponavadi  diplomatsko ignoriramo

kot da ni nikogar

in pišemo vtise

potem ko se vrnemo

od metanja denarja

v družbeno blagajno

pesem mora imeti dušo

mora biti odkrita

tako zelo kot koža

ki brani telo pred udarci

pred prehitrimi modricami

pred zlomi in včasih lovim

ravnotežje kadar nisem sigurna

pesem bo šla v pozabo

en dan bo še svetila v poltemi

zimskega vremena

z jesenskim soncem

potem bo za večno odšla

o njej ne bo sledi

a morali bi braniti

in ščititi naš narod,

da ne bo prehitro govoril

samo angleško še

in na mejah samo še arabsko.

Nismo Nemčija ne,

oni zmorejo reklamo z jezikom

in s preživetjem

in vprašam se

je res pri njih tako dobro življenje

da tisoče in tisoče ljudi hiti tja

kjer ne vedo če bodo dobili kos kruha

preden se ne naučijo njihovega jezika.

Beseda, zakaj te bodo pokopali

še preden jutro pride

čemu vedno gledaš le en dan

in potem toneš v pozabo.

Sem samo drobiž

ne morem te odkupiti

le spremljevalka mi bodi.

Jaz te ne bom pozabila.

IŽ-lev