SVET POGUBE

 

kako majhno se počutim
v svetu ki ne pozna lepote

kako nesrečna pod soncem
hodim po dežju

suha a vendar premočena
znortaj v duši

stvari ki človeka uničujejo
gram po gram

nažirajo samopodobo
ki razpada kakor glina

tresejo se roke
ki pišejo zadnje vrstice

pisma materi
preden megla stori svoje

kim

Komentiranje je zaprto!

kim
Napisal/a: kim

Pesmi

  • 11. 12. 2015 ob 06:16
  • Prebrano 557 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 52
  • Število ocen: 5

Zastavica