zaiskriš, razpršiš se v željo
z njo bi pograbil smeti
kakor odpadlo listje v jesenskem gozdu
pripete na vrh
ne odpadajo
vihrajo
zgostijo se v jezdece uničenja

tvoja luč je le brljivka
med odpadniki
s polnimi žepi poteptanih pesmi
potrganih kril
zastonj šepetajo drugačnemu vetru
že zdavnaj je ujet
v ožino pogledov
hord
z zastavami
ki se med plapolanjem spuščajo
na polovico droga
in praporji nagibajo h gomilam

nad njimi spe mrtvi
bog jim daj mir*

*F.Milčinski – Mrtvi ženin

pi - irena p.