Sestavljanka
razpuščena sem
ko tvoji prsti
tipajo po pravem koščku
oči mi prekrije vlažen film
v njem bližnji kader
in stvaritelj
zakrit z nebesi
v polnosti
se razpršim
oddahnjeno
ponovno zmešaš
v vroč nemir
iz najine sredine
položiš v vse
tam ni robov
in ni vogalov
nekje drugje
sva z obliko
pripeta v okvir
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 02. 12. 2015 ob 18:06
- Prebrano 563 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 258.9
- Število ocen: 12
