Smrt
Smrt
Glasovi
v vrtečem
stožcu
bežijo,
navzgor
izplavajo
puščice
brez konice,
oh, zakaj ta trgajoča hitra bolečina, ta ločitev,
ki zapušča čas,
in tam,
kjer ni več mene na površju,
ostaja še prepoved zakopana,
in sem drvi
trpljenje brez izgovora življenja,
v samosamost kot v edinoedinost.
.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mk
- 19. 11. 2015 ob 20:00
- Prebrano 505 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 105.72
- Število ocen: 5
