PALA PALMIRA
takva je poezija
kao ljubav i smrt
ulepšava sve
zveckaju velike reči
u mojim potonjim pesmama (o tebi)
gordo
kao zlatne okove zarobljene Zenobije
nosim lance neprekinutih stihova
u izgnanstvu iz tebe
pevam
niko nek ne nasluti da su sve što imam
od raskoši moje pale poetske Palmire
i svrgnute ljubavi
prahom prošlog sjaja
posipam tvoj vandalski trag na duši
i srušena u prošlost
ljubav ostaje ljubav
i ne huli na ono što je ljubila
jednom kraljica
uvek kraljica
velikaški te veličam
do poslednjeg slova
Pesem mi je zelo všeč, morda bi odstranila zadnji verz - kaj meniš?
Lp, Ana
Poslano:
14. 11. 2015 ob 09:04
Spremenjeno:
14. 11. 2015 ob 09:05
Bravo Ana, i sama sam bila u nedoumici jer mi se učinilo da je vodnjikavo i trivijalno , puno nepotrebnog patosa!Prihvaćeno, hvala!
Všeč mi je to zgodovinsko primerjalno sobivanje občutij - pesnica, Palmira, Zenobija in izmišljeni kraj bivanja za (ne)mogočo ljubezen ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nenamiljanovic
- 10. 11. 2015 ob 18:11
- Prebrano 581 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 149.5
- Število ocen: 5