VEDNO ENAKO
Zapuščam nič
kot neznanec
v golih besedah
okrutno hladen stihotvorec
s samoljubečim glasom
ki od norosti
pušča sledi
skrite v megli
vedno enako
v ritmu svojega dihanja
vdihujoč lepoto
V tej pesmi je zaslediti srž poetovega hotenja razgaliti dušo šesmi, ki pride sama in pesnika uporabi za svoje orodje. Posrečeno! Nekaj nad Ničem, to je pesem.
Lp, lidija
Žiga, iskrene čestitke!
lp, Valy
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
- 10. 11. 2015 ob 17:02
- Prebrano 732 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 359.4
- Število ocen: 12