Skoz' mlado smrečje vodijo koraki,
med vejami so žarki nagajivi;
zlatijo kamni se, prej temno sivi,
ježice se režijo v blatni mlaki.

Oziram se na zlate baldahine
zavedajoč se vseh lepot življenja.
Želim si še potočkov žuborenja,
mladosti, sonca in srca vedrine.

Žal mrtvo listje ne razume svišča,
ki mar mu ni za mraz in prvo slano,
odeva cvet v razkošno spet modrino.

Začenja čas drugačnega se blišča:
v belino bo vejevje prazno vtkano
in led potoke vklenil bo v tišino.

modricvet