Odhajaj.
Znova in zopet
in spet
in še kdaj.
Kot že odhajaš
vsa neskončna stoletja.
Mimo spiralastih zvezd,
v naprej
in v nazaj,
odhajaj hitro,
hitreje od zmeraj.
Da ne trčiš v danes,
da pobegneš od včeraj.
Odhajaj tiše
od tišine divjine.
Pojdi više
nad sever
pridi bliže
za meter
in poglej, kar vidim,
kar mine.
Tu se najdeva v begu,
tu počivava v snegu,
za zavesami majskih snežink,
tu beživa razdaljam,
trmoglaviva vetru
in prihajava v dlan po dotik.
Lepa. In ja tanka je linija, ki spaja in razdvaja.
Lp, lizika
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lorellia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!