Na njen brezhibno pometeni prag je
z nežno riževo moko narisal mandalo.
Začel je pred svitom in končal v mraku.
Ko je odšel, je stekla po metlo.
Nekajkrat je zamahnila z njo
in prag se je spet zdel neomadeževan.
(Ne razume ...)
"Ne razumeš!?" je zaklicala v temo.
Naslednje jutro ga je pred vrati pričakala
skodelica čaja.
In krožnik slaščic, po katerih je slovela
daleč naokoli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kristian Koželj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!