nepotešen se obračam na ulici
kakor veternica s tremi kraki
za velikimi,majhnimi in povešenimi
pogledi ostarelih sprehajalcev
ki brez sramu urinirajo po zelenici

nepotešen se slinim pred ekranom
kakor stekla lisica na begu
v Buckinghamsem lisnatem gozdu
pred lovskimi psi ki ovohavajo
markirano lubje lovske družine

nepotešen se razgaljam pred kuhinjo
kakor steklena pokrovka
velikega lonca izvoljencev ljudstva
v prestolnici nekege propadle države
in tiho momljam besede kakor rožni venec

lahko noč gospod predsednik

nopoet