Ta svet zna mučiti

ta svet preveč kriči

da uho ne loči besed

ali pa je preveč ignorantski

in pušča na cedilu

ne dovoli prevelike sreče

kakor da bi vsakega zadela kap

če bi pogledal mimo roba

in bi prekipeval

da bi mimoidoči videli

da ga zbodejo

in da ga mine veselje

zato v tišini hodim

še sedim brez besed

in nimam ure

času pustim da teče

kot prijatelju

ki je toliko star kot jaz

niti sekunde več ne

in tako se tolaživa

jaz preteklost, prihodnost

čas pa tisto kar mineva.

Ne tepem po mizi

da srečo izsilim na silo

ne jaham konjev

in ne mučim jih priganjat v dir

sama bom šla

naproti

in ne bom se bala.

Časa,

ki bo nekaj dal

in nekaj vzel.

Le brez bolečin.

IŽ-lev