Bacit ću
sve požutjele
iskasapljene osjećaje,
iskamčene osmijehe,
spuštene poglede,
zatomljene istine.
Iščupat ću
ranama sve nježne riječi,
oko isprazniti serviranih slika
laži obećanog sutra.
Tako gola
zapalit ću
veliki oganj,
najglasnije naviti Uriah Heep,
izbezumiti sve smjerne
i uživati u logorskoj vatri.
Kao nekad
s prijateljima.
Kad izdaja zaboli... Jednog ćemo se jutra nakon ovakve VATRE roditi novi...
Eh ,kad bi moglo... Ima dana kada želimo da počupamo iz sebe sve, zapalimo i zaboravimo, pa se iznova rodimo...
Sjajno Slavice, preneta emocija, besa i razočarenja!!!
Lp Milena
Milena da, to su ti dani, ali ono što boli nikad do kraja ne možemo iščupati. Ostaje tinjati, taloži se... samo dokle... Hvala ti na komentaru.
slavica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: saraivor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!