Gozdarji
krošnje se dotikajo
ne lomi veja veje
med rastjo
se prepletejo
močnejše
v ročaje za smrt
od rok
ki si izsekajo poti
v prve vrste
v pozabi
da iz mrtvih debel
kričijo
tihe krste
za tiste v vrhu krošnje
zdrsnjene
viseče
zadušen dah molči
do zadnjega hloda
poslednjih ljudi
Všeč, zelo.
Bodi lepo.
Igor
Hvala Igor in Levček
Lp in vse dobro
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 19. 10. 2015 ob 09:01
- Prebrano 756 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 270
- Število ocen: 14