
krošnje se dotikajo
ne lomi veja veje
med rastjo
se prepletejo
močnejše
v ročaje za smrt
od rok
ki si izsekajo poti
v prve vrste
v pozabi
da iz mrtvih debel
kričijo
tihe krste
za tiste v vrhu krošnje
zdrsnjene
viseče
zadušen dah molči
do zadnjega hloda
poslednjih ljudi
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!