zbujanje
vdihne jutro
po zvezdah
ugašajo svetilke
sklonjene
k gluhim stezam
travnik
pokapljajo ogledala
v njih
solzave trave
iščejo svoj pravi lik
ali
z roso
jočejo pred smrtjo
pod oslepelimi stopali
ali
noč
žaluje nad spečimi
ki luščijo temo
v očeh svit
pretegne ude
in praska z misli
vso navlako
zastor
za svetlobo v njih
Lepo... ogledala iz rose, da se duše ogledajo v njih. In najdejo svetlobo.
lp li
Lepa!
Pozdrav, Dimitrij
Hvala Saraivor, MCV in Dimitrj.
Li, hvala za eno tvojih umetnin, ki odslikava.....
pozdrav
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!