Popolno!

Ni mi treba kaj dosti napisati v obrazložitevitev moje zgornje trditve, kajne?

V branje Kerstininih pesmi v formi se vedno spustim (in tako sem se tudi  v tole) s polnim zaupanjem v to, da bo ritmično in kar se tiče rim  brezprekorno in nedvoumno popolna in da bo hkrati prinesla zgodbo, polno vsebine. Tale je na meji med realnim in imaginarnim,  čeprav  vsebuje čisto naturalistične elemente,  na čase je celo grozljiva, nekakšen prehod v smrt, čeprav je vmes ljubezen. Smrt? Ja, ker je to ponavljanje z mantro "tam te čakam ..." kljub vsej lepoti, ki jo avtorica pričara z opisovanje slik iz narave, navsezadnje le nekakšna napoved neskončnosti tega čakanja, ki bo to ostalo ...

 ... no, ...

Zame pesem tedna!

Čestitam,

Lp, Lidija

Saj bi komentirala, ampak nimam jajc.  Zelo lepa pesem, pa še Lidijin komentar!

Samo podpišem.

Čestitke Aleksandra.

lp, branka

Čestitam! Odlično, čudovito in neponovljivo! :-) :-) :-) Najbolje, da se vrnem v svet proznih besedil.

Lp, Sašo Zorc Florjanski

Ja Sašo, mene prime, da bi kr nehala pisat :).

Krasna pesem je.

lp  Lidija

No, haloo, ljudje, saj pisanje pesmi ni tekma :)

Hvala za branje in komentarje. Vesela sem, da se vas je tole čakanje dotaknilo. Sicer pa ne pozabimo: vsaka pot se nekje začne, a se nikjer ne konča - tudi pred mano je še tisoč in tisoč korakov. 

čarno, čarobno... vsebina in tisto med tisoč koraki jezika....

Lep pozdrav,

Majda

Ovo je PESMA!!

Ovakva poetska dostignuća čine Poeziju.

Lp, Milen

Lepo pišeš Aleksandra. In pred nami je še vedno pot, ki jo bo treba prehodit,

kot tudi sama pišeš tisoč korakov in še več. Seveda skupaj nismo zaradi tekmovanja, zavedno ali nezavedno je to le res...

Lep pozdrav, Irena

dragocena pesem, iz katere veje topla duša pesnice, ki se s formo in vsebino dotakne srca vsakega, ki ima rad poezijo in se v njej najde tako v težkih življenjskih preizkušnjah kot tudi v veselih trenutkih; hvala, Kerstin in

lepo pozdravljena,

koni

Čestitke za prelepo pesem!

LP, mcv

Spominja me na tole Lidijino:

Mimogrede, zakaj se ni pojavila na 1. strani portala?

O, hvala za link. Sem jo prebrala. Pa sta res nekako v sorodu. :)

Hvala vsem, ki ste si vzeli čas za komentar, in vsem, ki ste pesem prebrali - vesela sem, da se vas je dotaknila. Narava mi je od nekdaj predstavljala varnost, lepoto, večnost, "drugi svet", zato tudi čakanje ni težko.

Če bi kdo želel prisluhniti in pogledati zraven še kakšno fotko ... :)

http://www.rtvslo.si/mojvideo/providence/kazipoti/23884/

Zelo lepa pripoved in melodija!

LP, mcv

Slike so po mojem mnenju prenežne (prelepe, preidealistčne, ne vem, kakšen izraz naj še uporabim...) za podlago besedilu, takemu, kot ga razumem jaz in zaradi česar me je pesem zadela v srž. V bistvu po mojem mnenju odvzamejo ostrino ... No, sebi v opravičilo : pesem je močna/močnejša tudi na sivi podlagi, izbor ilustracij pa pesničina eksluzivna pravica. Ona že ve, zakaj!

 :)

  Lp lidija

Zanimivo, čeravno ne presenetljivo. (A ni nekako tako govoril S. Holmes? :)) To so naši notranji filtri, skozi katere gledamo ven. Meni je recimo tale pesem sama po sebi ful nežna, neprimerljivo bolj od velike večine mojih pesmi (izjema so brahki), in celo če bi jo pisala z mislijo na onstranstvo, se mi ujema veliki krog (narava, kroženje energije). Je pa res fino, da tako različno gledamo in da pesem to omogoča - to sem tudi želela.

Čestitke za izbranko jeseni!

Lp, Ida

Utemeljitev uredništva ob izboru za pesem jeseni 2015 v formi:

Pesem, ki nas posrka vase kot pradavni urok, skrivnostni izrek, zeliščni poparek, kot mehkoba in ostrina hkrati, da postanemo začarani in ji sledimo brez pomisleka. Ljudski ton pesmi, ritmično rimane štirivrstičnice, podobe narave in njenih čarobnih detajlov ji dajejo brezčasnost, domačnost. Prigovarjanje (Tam te čakam) je mantra, vpoklic, ki bralca posrka in z vsakim izrekom bolj zaznamuje – preprosto ne more ostati zunaj dosega čarovnije. Zdi se, da vsak kažipot v tem polsanjskem potovanju vodi globlje: od telesne ranljivosti, prek znamenj v naravi, pogrezanja pod površje, nad vodno gladino, v odsev vesolja – v svojo bit. Pesem vabi drugega, da se z njo spoji v bližini, ki je boleča že zato, ker je na poti toliko nasprotij, da jih je z razumom in voljo nemogoče premagati … nekaj, kar lahko stori le prava ljubezen, ki je ni strah niti smrti. Pesem, v kateri se realno prepleta z imaginarnim, minljivo z večnim, iskanje z nepotešenostjo, vabilo z opozorili … pesem, ki jo moramo prebirati v rednih presledkih, da bi nastala posebna bralčeva hoja z uročenostjo.

Čestike in še veliko navdiha za pesmi!