(Fata)Morgana
U veku trećem,
na goloj steni,
prvi put srećem
vatru u veni.
Vrelinom pali,
bolom razara,
nikad ne žali
vremena stara.
Ognjem i mačem,
sa mnogo žara,
strašnim kosačem
po svetu hara.
Potoci krvi
bujaju, rastu,
duša se mrvi
u starom hrastu.
Mačevi seku,
padaju glave,
stvaraju reku
crvene trave.
Pucaju kosti,
kad topuz bije,
ko da oprosti
grehove čije.
~~~~~~~~~~~~~~
Prestade buka
usred plamena,
izvuče ruka
mač iz kamena.
Zavlada tajac,
težak ko malj,
povika pajac:
"Živeo Kralj!"
Dok se zgarišta
još uvek puše,
iz tog besmisla
putuju duše.
Jedino avet
u polutami,
uživa strasno
u panorami.
***
Uzrok te drame
bila je ONA.
Pratilja dame
od Avalona.
Čudovito, Milen! Prekrasno ti žubori ta poema... :-)
Lp, Sašo
Hvala najlepše, Sašo! :-)
Lp, Milen
se mi je zavrtela cela saga o kralju arthurju in o merlinu in o korakanje. pesem pada kod maršev korak lepo, in srce začne biti v ritmu verzov
O, krasen ritem in odlična vsebina!
Lp, Martina
Hvala veliko, prijatelji!
Lp, Milen
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!