Rijeka jedna u most se zaljubila.
Pjeni, mahnita- korito raspolutila!
Prosjedi brod svoju obalu dodirnuo.
Ljudi ga hitro uz nju
Obručem svezali.
Rasplakalo se željezno brodovlje.
Smiju se, smiju
Duboke vode
A gdje smo mi?!
Ja rijekom plutam, protječem...
Ti na mostu- sjediš, ne mariš!
Dobra primerjava: eni plujemo s tokom, drugi imajo raje miren pristan(most). Oprosti, Emilija, ampak ne razumem zadnjega verza.
Lp
Hvala na čitanju i komentaru, draga Andrejka! Ako ste pod "zadnja verza", koju niste razumjeli, mislili na : (Ema: "blues jednog odrastanja"), to je samo ime pod kojim objavljujem i naziv ciklusa iz kog su ovi stihovi izdvojeni.
p.s. pokušat ću ukloniti iako baš nisam vješta u uređivanju...
Osmijeh i pozdrav iz Pule
Emilija
Hvala za pojasnilo, sedaj vem, da se podpisuješ z Ema. Pa še to. Kar tikaj me, torej ti.
Sončen dan ti želim
Andrejka
-hvala od srca, draga Andrejka!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Emilija Vasiljević
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!