
V uho
krik
z bližajočo temo
se dotika
ogrlice s srcem
udarjajoča komaj čutno
na sredino vratu
dvignjene oči
lezejo v tvoj dotik
mi piše pesem
hlad jeseni
ko listje dvigujejo
tvoje glasove
in dvignejo mrežo
zopet na kopno
da priplavam nazaj
v istke koordinate
smeri
z istim ciljem.
Potujem
nazaj.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!