Ni kaj
od hudiča prijazna nedelja
vetrič jesenske sape
pometa okoli
in sonca ni
njegovi topli dotiki
ležijo v predalu spominov
ki se šibi
pod težo trenutkov
neke davne preteklosti
bore malo takšnih
ki dišijo po včeraj
bi našel v njem
razmajan je ta predal
od silnih odpiranj
ker si misel
vedno znova zaželi
zapolniti praznino
ki si jo pustila.
Igor, njeni predali morajo biti polni tebe, saj se že v mojem najde kak tvoj košček. Čaplje, papagaji, klopce in drevo, vztrajnost, žalost, upanje in naravnost, so kapljice, ki te odsevajo.
Ko odprem predal s pesem si, tam te je pa kar nekaj :)
Lp
I.
Helou Irena in hvala ti. Ni slab občutek, če vsaj tu in tam kdo ve, da obstajam.
Bodi lepo.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!