Besede, ki so me zarezale
globoko v samo jedro biti
so mi razjedle notranjost.
Otopelo telo nima več občutkov
ne za zavedanje
in ne za bolečino.
S pokvarjenim smehljajem
vedno težje odklepam
vrata svojega doma
ter z izničeno samopodobo
vedno težje vrtim ključ
saj povsod navzven je čutiti pogled
ki ti ga pusti
pečat psihiatrične bolnice.
Danes je okno moje duše
pripravljeno na pogovor.
Težko se prebijam
skozi dneve noči
a stiskajočih pesti upam
da na poti iskanja
najdem tisti delček sebe,
ki se je nekoč izgubil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!