Jesen v sobi

Jesenski jezik okuša kaplje dežja,
jaz pa goltam najin čas.
Prebujena v tvoji noči iščem mir,
ki si mi ga nekoč spustil na čelo.
 
Z zaprtimi očmi voham tvoj glas
in poskušam premagati nespečnost,
ki lovi raztreščene besede
v obupnem poskusu, da bi tokrat
sestavila zgodbo z drugačnim koncem.
 
Kaj, če bi poskusila s sanjami?
 
Vendar pesnik ne sanja, pesnik
piše sanje, laže in jih napačno razlaga.
Njegova sanjska knjiga je
starejša od njega samega,
s simboli, ki so postavljeni na glavo.
 
In vendar na bel papir zlijem črno piko,
razvlečem ji robove v besedo, dodam
kapljice rdečega drgeta in se približam
pesmi.
 
Tišina v sobi.
Na prazno posteljo se
je ulegla megla.

branka

koni

Poslano:
27. 09. 2015 ob 20:16

lepa pesem, branka; vem, da boš čez čas sama opazila, da ti v predzadnji vrstici manjka "je", zato upam, da ne zameriš mojemu "vtikanju";

lp,

koni

Zastavica

branka

Poslano:
27. 09. 2015 ob 20:23

Hvala koni in lep pozdrav.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

branka
Napisal/a: branka

Pesmi

  • 27. 09. 2015 ob 13:54
  • Prebrano 573 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 229.5
  • Število ocen: 10

Zastavica