ločim se od glasbe za ušesi
gorim kot razpočena cestna svetilka
vse je preveč naekrat in zato
ostajajo samo sence
sence in sonce ki ne sveti
kot bi lahko če bi zares
obstajalo čas se vrti
v krogih - to je destvo
in če imajo kvadrati kote
ni jasno nobenemu od
plesalcev (koraki udarjajo
kamenje kamenje udarja
nazaj) malo dinamike malo
ritma za nekaj podobnega
poskočnici če bi se lahko
razvila v notno črtovje bi
bila zelo vjugasta vrtinci
pravzaprav kot besede ki
se obračajo od leve proti
desni in nazaj - arabske
pismenke ki dišijo po
cimetu gre le za to da se mora
lirski subjekt skriti v avtorja
vse naenkrat in hkrati nič
da lahko zajameš tanke niti
razporejene po tračnicah
vesolja nekdo te mehko
premeša in dihaš in skomigneš
ko oddide potem te začne
dušiti pesem In zakaj pišeš?
sem hotela vprašati Zakaj?
je svet ker demon ne more
spati ob cestnih svetilkah? je
mesto preveč razvlečeno
vate? Gradim nebesa bi
rekel bi zakričal skozme in me
pretresel že stotič po vsaki
besedi ki še ni nehala
odmevati bi rekel Čas čas
te je pogoltnil v trenutek
samo midva sva še tukaj

kot stopljen kamnolom

Helena Zemljič (MalaSenca)