ZEMELJSKE DOBRINE

Z neprepričljivimi izreki

ji je zagotavljal vernost,

kot da bi na pesku postavljal

in gradil dom za oba.

Premalo čutečih besed je bilo v izjavah,

premedla hotenja ljubezni do nje,

luč, ki ji je pomagala prezreti resnico,

je ni bilo videti v njegovih očeh.

Vest je pograjala njeno namero,

da popusti poplavi sladkih besed,

v njemu je rasla oholost njegove lepote

in hladna želja jo izžeti kot plen.

Večno ista je tovrstna grešnost,

kdo bo odtrgal nedolžni cvet,

a cvet v svoji omamno dišeči lepoti

se razpre le moškemu,

ki zna v globino njene duše,

iz svoje duše preliti svoj med.

tomi