Nimam več svežine
in ne poskočnega koraka,
postarala se je celo duša,
ko hodi že toliko časa
po ustaljeni poti.
Mejnik življenja me dohiteva.
Zaslutila sem,
da tej zimi,
s tako viharnimi sunki,
ne bom kos.
Že sedaj počivam ob požirkih.
Za vekami skrivam le še jutrišnji dan.
Rada bi praznovala svojih sto let,
nato pa tudi če omahnem.
Veliko mojega semena
se razrašča.
Taka je pot.
Ni me strah.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!