snežena
snežena ljubila te je že moja mama
ko me je rojevala mrzlega in tihega
kot grm ki se je znebil plodov
in kričal z ostrogami v zraku
snežena gazim po tebi
odrasel in bos
slinim svoje pesti
v tvojo belino
rezljam oblake
jih podarim žabam tvojih senc
in te končam za večerjo
ko me prekriješ kot nož
in ne vem ali je zmrznil palec
ali samo misel o njem
snežena ljudje so čudni
vzel bom lestev
in splezal visoko
na glavo
da te bom lizal s svojih las
da bom ujel tvoje padce
in vsakemu povedal pravljico
o ledeni kraljici
snežena prazna in gluha devica
nedonošen lik sredi brade svetega pavla
brca v zob jokajočega kruha
ti ki drobiš nasmehe
med svetnike in čarovnice
s plimo v očeh
snežena hodim zamolklo
zaprt v svojo večnost
trgam molitvenike in oltarje
ki ti niso prinesli telesa
ko si prozorna namigovala
plaščem in kozarcem
in ko me ne gledaš
trmasto brišem ustnice
pobeljenih deklet
V tej pesmi se abstraktni pojem snežene izrisuje kot nekaj hladnega, belega, pretečega kot je lahko samo smrt in le človekovo soočanje z njo lahko vodi k trezni presoji o vrednosti življenja. Pesem,ki naslavlja s presunljivostjo in poudarja pesnicin talent. Bravo,Vesna.
Lp
Hvala, Andrejka.
:-)
Lp,
Vesna.
urednica
Poslano:
18. 09. 2015 ob 17:55
Spremenjeno:
18. 09. 2015 ob 17:56
Všeč mi je snežena, čeprav bi bila lahko smrt, neuslišana, pesem ... polje predstav razširi do meja bralčevih zaznav in zmožnosti, pesem narašča in ne zmotijo je superlativi ali poznane besedne naveze, saj je kontekst pesmi tako širok. Vzdušje, ki ga gradi pesem, je strašljivo kljub belini in tudi to nasprotje podčrtuje prepad med (za)želenostjo in stvarnostjo ... čestitke,
Ana
Poslano:
19. 09. 2015 ob 12:36
Spremenjeno:
20. 09. 2015 ob 17:51
Hvala, Ana. To pesem bom verjetno prebrala na literarnem dogodku v Daktariju ta torek.
:-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 16. 09. 2015 ob 21:22
- Prebrano 798 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 416.06
- Število ocen: 17