Užaljena jutra

se sklanjajo k meni

ne daje jim dihati

tvoje slovo

Odkrije me rosa

in žarki molčeči

zabadajo igle

drevo v drevo

Brez tebe so sence

zato je otožno

premilo nebo

In vsa moja pota

se zdijo brezplodna

in vse moje steze

vrtijo koló

Krnijo mi krila in

sence zasipajo

kar je bilo

Ni cvetja več zame

le kaj bo brez sonca

drhteče telo

Nebo se ohlaja

podi gostosevce

sirote so zvezde vdove

Brez tebe so sence

skovikajo sove

odmeva

se sliši

votló

Brez tebe so sence

ne daj da živijo

le tvoje dlani jih

zbledijo

Gospodična