
Odpusti mi
če povesim glavo
se predam
odpusti mi
če se vrneš
pa ne bom tu
da ti odprem vrata
veš
prikazni so zopet tu
požrešni jedci upanja
so se posedli za mizo
z gosli v rokah
da bi igrali mračno pesem
črne ptice na njihovih ramah
odpirajo kljune
mračna bratovščina pa igra
se krohota
zavežejo mi
roke
noge
z vrvjo stkano iz teme
v usta stlačijo kepo tišine
pijani od mraka
iztegajo jezike
besede o mračnih globelih
polnijo prostor
gomazi mi po koži
strah me je
odpeljati me hočejo
ušesa polni njihov blazni smeh
in tonem
ko groza mi polni oči.
Odženi jih, jedce upanja, z najlepšimi slikami, preslikanimi iz preteklosti v bodočnost. Počasi si zapoj najljubšo pesem in razkadijo se temačne megle. Za njimi je sonce. Zmeraj.
Lp
Irena
Ne potoni Igor, hudo bi mi bilo.
Razen žalostnega mraka si žalostno, lepo opisal.
Lepi dan ti želim.
hope
Helou Irena in hvala za vzpodbudne besede.
Bodi lepo.
Igor
Helou Hope,
nikamor brez boja, a ne.
Lep dan ti želim
Igor
Svi smo mi već potonuli, ali povremeno uzmemo zrak. Tada napišemo pjesmu.
lp
Slavica
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!