ko čez rob odeje tiskaš sanje
se iz pregiba src drobi vilinski prah
sreča steče kakor vosek s sveče
v njo in vanj
iz drobnih bil dveh ujetih
zadrhti v en val
z milino ki je ne bosta pozabila
se vpneš v knjigo pravljic za vse čase
jaz sem jo podpisal
tebe nisem mogel zadržati v njej
naj bo kot je hotelo to iznošeno življenje
a za vselej boš ostala na pol ujeta
napol pripeta napol odpeta
razpeta
med mano in med njim
zelo dobro ujet občutek določenosti, ki mora biti sprejeta ...
Pese pa - mehka, nežna. Kljub tematiki in zgodbi v ozadju, ki ni zelo nenavadna, je pesem posebna.
. Lp, lidija
Poslano:
08. 09. 2015 ob 21:10
Spremenjeno:
08. 09. 2015 ob 22:07
Zelo lepo, pravljična bolečina :)
ali bi lahko bilo brez kdaj? ali se 'kdaj'' veže na naslednjo vrstico?
z milino ki je ne bosta pozabila kdaj
Lp in čestitke
Pi
Lidija hvala lepa za črtice.
In prosim, če zbrišeš tisti kdaj, ki ga je pi izpostavila. Pesem ga res ne potrebuje.
Hvala
s.pela
urejeno.
lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: s.pela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!