Oko vas zelenilo

 

 

S kamena nekog gledam i ne vidim
teče li krajolik ili vi još i sad pamtite
naš put ispod onih grana bajama
kad je mjesec najbliži Gradini i kad se
barkom može uploviti u njegovu idilu
Sputan u želji za sveobuhvatnim
sveden sam tek na čitača vaših imena
umivenih dahom hladnim


Ali uporno s nekog kamena gledam
kako prolazite, kako tečete
etiketirani nepomičnošću
nepoznate rijeke bitisanja, bestjelesni


I zadrži me taj nepokret koji teče, ta bol
koja mi odnosi dijelove spokoja i vaše glasove
nepotrošene prošlosti i ponovljene
u ovom zelenom romoru travki, pa tražim
ispriku jer u meni je žedan ružmarin
i znatiželjnik koji bi bilježio treptaje
U meni morem umoren ribar zaludno
baca mreže. Iz vodene želje i tame tek pitanja
zipka sudbine osvijetli:
Što ste bili vi
što ste sada
i što ćete biti?


S nekog zaumnog kamena čitao bih
iz rukopisa zemljanog jezika kako svi
nastali od Nečega nikada ne mogu biti Ništa
pa bih još dodao pitanje: Zašto onda svijeća
za vama (koji niste mrtvi) gori i valovlje se diže
na mirnom moru oko moga jastuka, zašto je
tužno i obesmišljeno pjevanje ptice
nad krajolikom skamenjenim, zašto je
nerazumljiv jezik zemljine utrobe
pod vašim astralnim okom u ovo popodne
kad sam (čime) izazvan zastao
nad zelenilom travā s kojim žuborite

 

 

mirkopopovic

valy

Poslano:
04. 09. 2015 ob 16:22

...I zadrži me taj nepokret koji teče, ta bol
koja mi odnosi dijelove spokoja i vaše glasove
nepotrošene prošlosti...

Snažno! Sviđa mi se.

Lp, Valy

Zastavica

saraivor

Poslano:
04. 09. 2015 ob 17:01

Odlično promišljanje bitka i bića, vremena i čovjeka u njemu.

lp

Slavica

Zastavica

Milen Šelmić

Poslano:
04. 09. 2015 ob 17:22

Ovakva vrsta narativne lirike svojstvena je mom prijatelju Mirku Popoviću.

On to radi na poseban način, gradeći pri tom i svoj sopstveni, prepoznatljiv, poetski izraz.

Lp, Milen

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
04. 09. 2015 ob 18:12

valy,

saraivor,

Milen,

raduju me vaša zapažanja i mišljenja. Najljepše hvala na osvrtima i javljanju!

Lp,

Mirko


Zastavica

Franci Novak

Poslano:
06. 09. 2015 ob 18:59

Kdo je pesniški jaz v tej pesmi? Nekdo, kot da bi gledal iz(za) groba, iz daljave, iz nekega onkraja opazoval svet, v katerem ga več ni. In ta, ki ga več ni, a lahko gleda in misli, nas sprašuje – zakaj delujemo, kot da smo mrtvi, čeprav smo živi? Zakaj ne slišimo več petja ptice, zakaj ne razumemo več jezika zemlje, zakaj smo okamnili lastne pokrajine, tako notranje in zunanje? 

Pesem, kot bi jo napisal nekdo, ki bi iz velike oddaljenosti gledal na naš svet; kot bi jo napisal mrtvi, če bi imel zmožnost pisanja; sijajna pesem skoraj nezemeljskega valovanja in pretapljanja podob. 

lp

Franci



Zastavica

Franci Novak

Poslano:
06. 09. 2015 ob 19:00
Spremenjeno:
06. 09. 2015 ob 19:00

Še prevod (nenatančen, prosim za nasvete in popravke).


Okoli vas zelenilo

 

Z nekega kamna gledam in ne vidim

ali se pomika pejsaž ali se še zdaj spominjate

naše poti pod tistimi vejami mandljevca

ko je mesec najbližje Gradini in ko se 

z barko lahko zapluje v njegovo idilo

Otrpel v želji za vseobsegajočim

ostajam le bralec vaših imen

umitih s hladnim dihom


A vztrajno z nekega kamna gledam

kako greste mimo, kako tečete

zaznamovani z nepremičnostjo

neznane reke minevanja, breztelesni


In zaustavi me ta negibnost ki teče, ta bolečina

ki mi odnaša delce spokoja in vaše glasove

neizživete preteklosti in ponovljene

v tem zelenem šumu trav, pa iščem

opravičilo ker je v meni žejen rožmarin

in radovednež ki bi beležil drhtljaje

V meni utrujen ribič zaman

meče mreže. Iz zvodenele želje in teme zibelka usode

osvetli samo vprašanja:

Kaj ste nekoč bili

kaj ste sedaj

in kaj še boste?


Z nekega zaumnega kamna bi bral

iz rokopisa zemeljskega jezika kako vsi

ki so od Nečesa nastali nikoli ne morejo biti Nič

in bi dodal še vprašanje: Zakaj potem sveča

za vami (ki niste mrtvi) gori in se valovje dviga

na mirnem morju okoli mojega vzglavja, zakaj je 

otožno in brez smisla petje ptice

nad okamnelo pokrajino, zakaj je

nerazumljiv jezik zemljine notranjosti 

pod vašim astralnim očesom tega popoldneva

ko sem se (s čim) izzvan zaustavil

nad zelenilom trav s katerim žuborite


Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
06. 09. 2015 ob 19:23

Hvala, Franci. Veliko mi je zadovoljstvo i čast biti među podcrtanim. Hvala lijepa i na prijevodu na slovenski jezik. Srdačno vas pozdravljam!

Zastavica

vida

Poslano:
06. 09. 2015 ob 21:03

...pridružujem se pohvalama za ovu vanvremensku i svevremensku izvrsnu pjesmu, koja mazi, dodiruje, štipa, uznemiruje... i onda kao zagrljeno dojenče zaspe na prsima čitaoca...


lp, Vida

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
06. 09. 2015 ob 21:19

Prijatno sam iznenađen. I počašćen. Raduje me što pročitaš moju pjesmu, što mi se javiš, prokomentiraš ju. Čast mi je kad o mojem pjesničkom pokušaju vrsna pjesnikinja kao što si Ti ima što reći.

Srdačno Te pozdravljam:)

Zastavica

IŽ-lev

Poslano:
21. 11. 2015 ob 02:57

Mirko, dobro si se spomnil na kamen, resda več vedo če bi govorili kot bi

si bilokdo mislil. Pa tudi vse zdržijo tako bol kot smeh.

Je čudovita pesem, Čestitke.

Lep pozdrav, hope


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

mirkopopovic
Napisal/a: mirkopopovic

Pesmi

  • 04. 09. 2015 ob 16:01
  • Prebrano 1143 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 472.1
  • Število ocen: 18

Zastavica