Marama od zvijezda pokrila joj oči -
Dva malena neba gdje se pjesma gubi.
Ona mirno spava i ne sluti muke
Ostarjelog srca što uzalud ljubi.
Lutalo je ono od koprive do ruže,
Bježalo od sreće i spokojnog sna,
Čašom bluda utapalo nemir,
Ispijalo laži do gorkoga dna.
Od bedra do bedra trošio je život,
Na usana bezbroj utisnuo led,
Sad umire starac za mlađanom djevom,
Za njedrima bijelim, slađim nego med.
I donijeće vjetar u postelju Eve
Pepeo njegov što plovi kroz svemir,
Pahulje praha ljubiće joj tijelo,
Tu će duša sjetna naći vječni mir.
Još jedno od vrhunskih poetskih postignuća Sandre Bakaj!
Lp, Milen
Sjajno! Književnik kao što je Milen imao je razloga za javljanje.
Lp,
Mirko
Hvala svima!
S.
Pesem v formi, ki lepo teče, izbrani motiv, ki ji pristoji in vsebina, ki navdaja z melanholijo ... odlična balada, čestitke,
Ana
Hvala najljepsa, Ana, srdacan pozdrav,
Sandra
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandra Džananović
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!