Daní se počasi, meglá še polega
po poljih, čez travo sosednjega brega,
že prvi se žar prek obronkov iztega –
rumenkasta krogla se dviga v nov dan.
Zasliši z drevesa siničje se petje,
si mali skovik išče dnevno zavetje,
nešteto se popkov odpira v socvetje,
a z roso prekrit je metulj še zaspan.
Ko krila raztegne, da bi osušil jih,
ko vdihne vonjave medene rož divjih,
se moč mu ponovno naseli po tkivjih,
škrlatni cekinček je spet zdrav barján.
Njegov svet je mala zaraščena mlaka,
kjer v tisoč cvetov lahko rilček pomaka.
Skrit na baldrijanu zli pajek ga čaka,
umakne hip zadnji na drugo se stran.
V popòldnevu vročem diši mu samica,
izmika se v plesu mu vsa rdeča v lica.
Ko končno postane njegova kraljica,
v objemu zaplešeta strastni kankán.
Večerni mrak v njuno romanco poseže,
doklêr se še vidi nit pajkove mreže,
obstane pod cvetom brezstebelne neže,
nad njim zvezdna pot se zdi kot filigran.
urednica
Poslano:
02. 09. 2015 ob 22:24
Spremenjeno:
03. 09. 2015 ob 16:25
Lepo! Odlično tako formalno kot pripovedno.
Tale način rimanja me je čisto spomnil na Hladnikovega :)
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/105121/zmenek_na_slepo_3_del
LP Lidija
Poslano:
02. 09. 2015 ob 22:42
Spremenjeno:
02. 09. 2015 ob 22:55
Čudovita pesem :)
A prej, ko sem jo lahko ocenila, sem se fanj spotila. Res ne vem, kaj se na tem forumu dogaja. Lahko le napišem, da ni prvič.
Lp, Lea
Poslano:
03. 09. 2015 ob 10:42
Spremenjeno:
03. 09. 2015 ob 10:52
Hvala, Lidija!
Obliko sem se res naučila od Matjaža (verjetno pa ni prvi pisal s to metriko in rimo). Vsebina pa je seveda drugačna. Matjaž je zraven uporabil obilo humorja in ironije, ki ju pri meni morda kdo pogreša.
Tudi tebi, Lea, hvala za komentar in oceno.
LP, mcv
Matjaž, hvala!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!