Verjetno
bodo moje poti ostale iste
jutra še naprej
napolnjena z dvomom
o dnevu
z drugačnim obrazom
in nisem nesrečen
le malce osamljen
pogrešam dotik
kakšno toplo besedo
ki bi prišla iz ust
ne iz ekrana
mogoče kakšno kosilo
ki ga ne bi skuhal
in pojedel sam
tu in tam
mogoče objem
kot obliž
na pretežek dan
in pridejo dnevi
ko se smejim brez razloga
da poskusim nalagati sebe
kako se ne bojim prihodnosti
in ne
nisem popolnoma nesrečen
znam se nasmejati
tako iz srca
poredko
a se
le manjka mi
tako boleče manjka
topla dlan.
Lepo si napisal Igor. Kdo ve pravo prihodnost, ko tudi jasnovidka
komaj ugotavlja in ni sigurna da pove pravo dejstvo...
Lepo si napisal. V dvoje je najlepše nabirati šopke.
hope
Hvala ti draga Hope.
Drži se in prijeten dan ti želim.
Igor
Igor računalnik mi nagaja, oprosti.
hope
Zakaj opravičilo? Saj ni tvoja krida. Bo že.
Bodi lepo
Igor
Lep zapis človeka, ki s svojo resnico opozarja tudi tiste, ki tako lažje razumejo, da živijo v lažnosti svoje umišljene sreče.
LP Tomi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!