
Ležem med vse rjavo,
v utrujeno, upognjeno zelenje,
na šušteče listje,
v žalujočo travo,
tja položim polne oči,
diham vonje trudne zemlje,
blage, zamolkle
jesenske reči.
Na pomlad morda vzbrstim,
kot travniki v svojem plesu
ko podzemlje odpre vrata,
a tudi oni, da, tudi oni,
ne zrastejo nikoli več
v istem telesu.
Krasna lirska meditacija. Bravo Irena !
lp s mora,
Duško
Čudovito Irena! Užitek branja.
Bodi lepo.
Lp, Igor
Hvala, Duško, v veliko čast mi je tvoj všeček.
Igor prav tako tvoj :)
Li, že res, a so brez spominov ;)
Malo sem premetala besede zaradi ritma...iste so in ista resnica.
Lp
Irena
Življenjsko spoznanje o bistvu bitij, povedano na metaforično liričen način, čestitke,
Ana
Dobro jutro, Ana, zahvaljujem se in te prisrčno pozdravljam,
Irena
Igor, prav lepa hvala in naredi si čim lepši dan.
Lp
I
Tako da, čudovito, čestitam, Pi! :-)
Lp, Sašo
Hvala, Sašo!
Pa naj nas ne spere preveč. ;)
Lp
Irena, kako lepa pesem!!!! Zelo se me je dotaknila!
Lep pozdrav,
Majda
Iskrena hvala, draga Majda, zelo sem te vesela.
Lp
Irena
pi, ni kaj odlično napisano.
In zaslužene čestitke.
Lp, hope
Hvala, draga soimenjakinja in upam da že bolje tiktakaš :)
Lp
Irena
Hvala ti Irena, bolje mi je in nisem šla k zdravniku.
Upam da bodo zvoki lepi kasneje...
Pozdravček, hope
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!