U ZAVJETRINI
Ljubi se tiho
u zavjetrini
ostaviš otisak usana
na staklu u pijesku žala
i promatraš kako mijenja boju
poput neba
poput mora
od tirkiza do grimiza
da usniješ tamo
lice njeno
orisano valovima
mladosti nevjerne
pa čekaš mirno prvu neveru
da izbriše
i more
i nebo
i staklo
da vidiš jasnije
kako si je to ljubio
u zavjetrini
i koliko može trajati
jedan cjelov
tih i jedini.
Dobro jutro Duško,
tako lepo si napisal res, nocoj se ljubimo v tišini, tako sem jaz razumela pesem,
v zavetju kakor kdo...
Želim ti lep sončen dan, na modro morje.
(hvala za spapivanje razlago, kaj pa pomeni fama) če boš utegnil.
Lep pozdrav, hope
Hvala dragim prijateljicama i divnim poetesama na komentarima !
lp s mora,
Duško
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Duško Babić
- 23. 08. 2015 ob 00:20
- Prebrano 696 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 380.9
- Število ocen: 14