Kot Shakespearov Sen kresne noči

Je bila najina ljubezen

Budnost in sen

Izmišljotine in resnice

Zase sva si izmislila divjo hosto

In v njej si bil topol

V mojih očeh visok do neba

Tudi sebe sem si izmislila

"Trepetlika moja" si dejal

V svetli hosti ljubezni

Sva še sama postala svetloba in rastlinje

S prepletenimi vejami pod nebom

Z zraščenimi koreninami pod zemljo

Mogočna

V najinem Snu kresne noči

Še sedaj bi bila budnost nemočna

Če le ne bi prodal svoje duše

In sna prepustil razumu

Spet tisti TI pred mano:

Srednjeletnik ki se boji ljubezni

Slep v budnosti

Me ne vidiš več in jaz te ne vidim

Izginjaš

Iz divje hoste in mene

Jaz pa sem še vedno trepetlika

Uvela

Z verzi te šumim in obstajam

V (pesniškem) snu

Moj topol brez korenin

Moj Faust brez duše

Prebujen

Ne budi me

Ne budi

Do poslednjega (popisanega) lista

Mi bodi ...

Marko Skok - Mezopotamsky