
góde mi
ko jutro prespim
da se ne srečava
in me ne vprašaš
kako se mi godí
naslikal se mi je ''godec'', ki hodi od zabave do zabave in trdo služi svoj kruh, ostali se zabavajo in potem ga nekdo hoče zjutraj vprašati kako je....ker se ima tako ''fajn'' in ne vidi druge plati
seveda vsak lahko naslika svoje videnje :)
Lp
Irena
Poznam pesem od Marjane Moškrič z naslovom Godec Radovan,
ki je precej boljša:
GODEC RADOVAN
ki si gradil mostove
ki si se vozil z vlaki
ki si pozabljal svoja kristalna semena
v blodnih ledinah hladnih oranj
ti nisi dan
noč si
in pot
ki zdaj krmiš ptice
pojoča jabolka so dozorela
in ne zapela
ej brat človeški Radovan
ki zdaj krmiš ptice
saj je s tabo vred vse odveč
Res lepa, vendar iz nje veje naveličanost, tisto....itak je vse brez zveze....
Zakaj mora biti všečno le melanholično in depersivno? Ker svet ni lep? Seveda je, pa še kako! Ali pa je pravi poet zmeraj rahlo žalosten, ker svet ni tak, kot bi on želel, tiste pesmi s koščkom humorja pa ne pišejo poeti, pač pa zabavljači :) ?
Bodi dobro, Matej, tvoje pesmi berem z veseljem, saj kličejo k drugačnemu bogu.
Lp
Irena
hvala, Irena! lepo si orisala pesem - vse to in še več ...
Matej, pošiljam ti lepe pozdrave iz gozda!
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: (simon)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!