KAO NEOPHODAN OKVIR ZA ROMANSU
niko ne treba
da bude sam
niko
i nikad
jer samo jedan život
ne može da bude granica
za nešto
što granice u vremenu nema
kao što kaže
u svojoj najboljoj pesmi
Jessi Colter
zato što prava magija
nikad ne prestaje
uvek na putu
od zemlje do neba
letimo od sebe
i prema sebi
ne postoji ništa
što taj let
može da spreči
trajanje ne podnosi ograničenja
u njemu su sva pisma otvorena
i pročitana
uvek je malo
premalo vremena
da se rečima
prepričaju snovi
i malo je
veoma malo
potrebno
da se načini
svoj sopstveni svemir
treba samo
utrošiti
jedan jedini život
za onu pravu
istinsku romansu
...kot vedno, Milen, pesem, h kateri se vračam;
upam, da ne zameriš, ker sem brala natančno; pozabil si na dva"r"-ja:
"niko ne t/r/eba" in "nikad ne p/r/estaje";
lp, koni
Lepo
bi bilo, če bi se vsakega dotaknila magija, a ni dovolj belih magov, se mi zdi :)
Pravzaprav je redkim dano
Lp
Irena
Hvala, Koni, ispravljeno!
LP, Milen
Irena, veliki pozdrav za tebe!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!