Ko u čas sumraka, kad dan se izdisaju sprema,
i ni glasa, ni šumora lišća, ni lepeta ptice nema,
tako sad ćuti duša kad joj tražim reč za stih o tebi…
Izdiše ljubav i pesma me moja na smrt priprema.
Poslano:
05. 08. 2015 ob 14:48
Spremenjeno:
05. 08. 2015 ob 14:48
Vedno je lepo videti oživljanje starih pesniških oblik. Pesem Rubaija 149 tako oblikovno, z načinom rimanja (aaba), kot pomensko, s spraševanjem o minljivosti in ljubezni, sledi pesniški obliki »rubaije«, štirivrstičnice iz bogate tradicije perzijske književnosti.
Prve tri vrstice združujejo impresije iz narave z osebnim občutjem izgube in minljivosti: ob času somraka, ko svet simbolno umre (da bi se ponovno rodil v jutru), kot v preslikavi obnemi tudi »duša«. A skoraj klasičnemu osebnemu občutju minljivosti in praznine pesniškega jaza sledi presenetljiv nadoseben razmislek v zadnji vrstici, ki na novo osvetli celotno pesem: v samo naravo pisanja (zapisujemo, česar ni več, kar je odšlo, z besedami zamrzujemo stvari v podobe in pomene) je že vpisana minevajoča narava časa, klica smrti. Vsaka pesem je tudi že priprava na razpiranje bitja v smrt.
lp
Franci
Poslano:
05. 08. 2015 ob 14:51
Spremenjeno:
05. 08. 2015 ob 14:53
Še prevod, popravki dobrodošli:
Rubaija 149
Kot ob času somraka, ko se dan k izdihu spravlja,
ko ne glas, ne listja šum, ne ptice let ne odzvanja,
tako je tiho moja duša, ko v njej iščem besedo za stih o tebi ...
odhaja dih ljubezni in pesem moja me na smrt pripravlja.
Nena, prosim popravi še presledke pred vejicami v originalni pesmi :)
lp
Franci
Franci,
zahvaljujem od srca i na čitanju i na konstruktivnom osvrtu na moju rubaiju.Ne volim rimu i u ostalim oblicima stihovanja sledbenik sam Volta Vitmena i pristalica slobodne forme. Izuzetak su rubaije koje bez rime nisu to što su: divna zahtevna forma gde se rima ne piše radi pukog rimovanja već radi pevljivosti smislenog iskaza.
Posebno zahvaljujem za prevod (i prepev).
N e n a
urednica
Poslano:
05. 08. 2015 ob 19:54
Spremenjeno:
06. 08. 2015 ob 09:05
super sta, še majhen dodatek:
Rubaiyat (rubaije) je perzijska pesniška oblika, sestavljena iz večih ritmičnih kvartin (ruba arabsko pomeni štiri). Rima ima značilen vzorec in sicer (a a b a). V vsaki naslednji kvartini rima povzame za osnovo tretjo vrstico predhodne kvartine (b b c b). Ševilo kvartin ni omejeno. Pisane so običajno v tetrametu ali pentametru, največkrat v jambu.
Vsebina je različna.
Morda bi bilo vredno prevod spraviti v jambsko obliko (se pravi poenotiti stopico v vsakem verzu, pa še bolj popolno rimo bi rada poskusila najti):
Franci piše::
Kot ob času somraka, ko se dan k izdihu spravlja,
ko ne glas, ne listja šum, ne ptice let ne odzvanja,
tako je tiho moja duša, ko v njej iščem besedo za stih o tebi ...
odhaja dih ljubezni in pesem moja me na smrt pripravlja.
in ko si že rekel za popravke, evo, moj poskus, Franci, Nena:
Kot ob somraka času, ko dan izdih najavlja,
ne glas, ne listja šum, let ptic se ne pojavlja,
tako je tiho moja duša, v njej iščem verz o tebi ...
odhaja dih ljubezni, me spev na smrt pripravlja.
LP, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nenamiljanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!