toliko mrtvecev
hodi ob meni
(vse sence
so enake)
ustavil sem se
pred izložbo
in se v odsevu
med njimi
nisem več
prepoznal
Res premnogo krat hodimo drug mimo drugega kot koščene sence , brezizrazno zremo nekam v daljavo, ali v tla, in ni čudno, če se pesniška duša sprašuje po vrednosti bivanja.
Lepo te je brati.
Andrejka
urednik
Poslano:
03. 08. 2015 ob 22:54
Spremenjeno:
10. 08. 2015 ob 12:44
Andrejka, hvala! - čeprav mi pesem morda ni povsem "uspela"? :)
Želel bi, da je tako "temačna", da se ne more iz pesmi, ampak le iz bralca v podzavesti "zakresati" (iskra, želja?) - v odmik od "teme" pesmi (je odmik svetloba? ali pa je svetloba izložbe temna prevara, da nas (toliko mrtvecev) neprepoznavno spoznanje vrne v pesem (?) ... sence so povsod ... ah, morda pa v kakšni pesmi nekoč ponovno preverim, če (res) enake :).
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!