Ničesar velikega nisva imela 

Zaradi česar bi bila zdaj ta pesem dragocena:

Nisva potovala

Ne metala kovancev v Fontano di Trevi

Ne poslušala Beethovna in Sonate v mesečini

V nekem boljšem hotelu na Dunaju ali v Parizu

Ob romantični večerji za dva

In vinu cabernet sauvignon

Le kako bi vse to zvenelo svetovljansko

In dodalo prefinjenost najini ljubezni

Tako pa

Ničesar imenitnega kar bi zbudilo občudovanje ljubiteljev razkošnih sonetov

In glamuroznih zgodb o veliki ljubezni

Ker vse najino bi lahko strnila v nekaj besed proze

Navadne kot delovni dan

Ti najini dnevi

Surovi in prenapolnjeni kot vsakodnevno življenje

Ki ne izbira med lepimi in manj lepimi trenutki

Ne prostora ne časa

In od ljubezni daje kolikor daješ sam

In kolikor znaš vzeti

Brez izbiranja

Ah Fontana di Trevi

In kovanci in želje ...

In tudi če bi bila tam,

Si ne bi znala zaželeti ničesar večjega in ničesar več

Od tega kar sva imela ob Moravi,

Bolj gluha od Beethovna za karkoli

Razen za glasbo dihanja v dvoje,

In ne vem ali je to bila ljubezen vredna pesmi

In ali je ta konec med nama vsaj za pol verza,

Saj ne tožim po tebi z velikimi besedami,

Samo tako trpim in diham le napol 

Samo še diham ...

Marko Skok - Mezopotamsky