Meglica
Meglica rahla se nad poljem vije.
S korakom stopim vanjo,
vsa me oblije.
Korak in še korak,
globoko, vedno bolj globoko
meglica me objema.
Tišina nežna me oblije
in z mehkobo svojo
sveta ostrino utiša.
Duša se počasi z meglico zlije
in s soncem močno voljo
izginejo meglice in z njo duša.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: berni
- 09. 02. 2019 ob 19:51
- Prebrano 489 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80.6
- Število ocen: 4
