Prevod dela: Dan duša
Avtor izvirnika: mirkopopovic
Prišepnil sem plamenu sveče,
brlečim nad Zadnjim Poglavjem.
(Prvo se je začelo, ko je
moja roka grabila
tvojo varno dlan, izgovarjajoč
prve korake.
Daleč so bile modre in bele gore
in prve sive, odprte knjige).
Zadušnica
Velikega Zrnja.
V meni plahost geometrije
in trdni marmorni mir,
rane sui generis
na blazinicah prstov
razvejanih od davnin.
V okostenelo roko spuščam pogled plamena,
snov sveče,
da spoznaš razpotje
tako v mojem krotko zamrlem dnevu,
brez slovesa
kot v tvojemu obličju
brezoblične večnosti, nad katero
glasno molčeč
zledenim.
Super prevod, Breza . par popravkov:
...
Zadušnica
Velikega Zrnja.
V meni plahost geometrije
in trdnibrez vejice (tudi v origin. jje ni) marmorni mir,
rane sui generis
na blazinicah prstov
razvejanih od davnin.
V zakostenelo>>> okostenelo roko spuščam pogled plamena,
snov sveče,
da spoznaš razpotje
tako v mojem krotko zamrlem dnevu,
brez slovesa brez vejice
kakor tudi >>> kot v tvojemu obličju
brezoblične večnosti, nad katero
glasno molčeč
zledenim.
LP, L
Hvala, draga Senada. Posebno sam počašćen ovim prevodom.
Lijepi pozdrav iz SA
Urejeno, hvala, Lidija!
Dragi Mirko, zadovoljstvo je obostrano.
Lp, Dada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: breza
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!