Pridi – počasi …
V ritmih jazza.
Iz pozabljene chiaroscuro slike.
Da bova tema. In svetloba. Hkrati.
Potapljala se bova.
V sladkobno valujočo vlažnost.
Ogenj boš. In jaz bom sveča.
In najini telesi bosta
davno izgubljeni stenj.

Pridi – globoko …
Da bova, zazrta v pogled,
padala še globlje.
Onkraj slehernega dna. Onkraj podzemelj.
Onkraj pozabe.
V trenutek ko sva se spočela v nasladi
dveh pobeglih mitoloških bitij.

Pridi – molče …
Da bova zadnja kljubujoča lista trepetlike.
Odvržena na kup odvečnih oblačil.
Izmučena od vetra.
Odrešena laži.

Pridi.

Samo … pridi.

Nahraniva se.