Srčni so v svoji odprtosti, ti,
ki pridejo mimo malo bližje tvojemu
spominu.
Oboki nad njimi so stene neskončnega,
znajo prehajati zdaj sem, zdaj tja.
Za njimi greš, ko si poln izvirnosti
in te polnijo reke preteklih sledi,
kadarkoli,
če spustiš sonce v čas počitka
in usmeriš pogled v zvezdnate oči.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sabina Vostner
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!