Življenje so smešni obrazci,
ki jih vedno najprej zanima, kdaj si se rodil,
kot bi bil to najpomembnejši dan v vesolju,
ti pa se ga še spomniš ne
in podzavestno vedno znova zapišeš
isto zaporedje cifer, ki so ti jih povedali drugi
Verjameš jim, da si se rodil na tisti dan, veš pa ne,
ker se ne spomniš (niti za sled ne) in prav nič ti ne pomeni ta datum,
čeprav je tvoj amulet, ki ti ga od nekdaj tlačijo v žep preden greš
in bi se skorajda spodobilo, da si ga vtetoviraš na vidno mesto
mogoče tik nad prsmi, da lahko samo odpreš gumb jopice,
ko te na uradu vprašajo, kdaj si se rodil
Na ta dan v letu si oblečeš najtanjše hlačne nogavice
oprijeto rdečo obleko in čevlje s peto
kupiš vodko in likerje in šampanjec, torto in sveče,
da vse zlijejo vase tisti, ki ti voščijo vse najboljše
ko ti kimaš vsem tetam in stricem in še mimoidočim ljudem,
ker je treba znati biti hvaležen
to je tvoj dan, tvoj rojstni dan, ti od navdušenja tresejo dlan
končno digitalno nad tabo
utripa zaporedje števk vtisnjenih v vsak papir,
ki ga boš kdaj vlačil s sabo
dokler ne bo na zadnjem vtisnjen še en datum,
ki si ga k sreči ne bo treba zapomniti
Pošastno, ampak resnično ... prepričljiva pesem o socializaciji in kalupih, ki (za ceno družbenega sožitja, kje je šele položaj!) so tako samoumevni, in kot pribito držijo iz roda v rod - čestitke,
Ana
Hvala za podčrtanko in komentar. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TadejaL
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!